Sprehodi po cerkvah, muzejih, gradovih in drugih kulturnih spomenikih niso vedno mogoči, včasih zaradi odpiralnih časov, drugič pa zaradi oddaljenosti za obiskovalce. Za ljudi z omejeno mobilnostjo so omenjene stavbe skoraj nedostopne oziroma omejeno dostopne. Nekateri skrbno načrtujejo svoje oglede in se želijo najprej podučiti o izbranem kulturnem spomeniku, druge zanimajo le določeni detajli.

Nekateri prostori, so zaradi ohranjanja predmetov neprecenljivih vrednosti javnosti nedostopni, drugi pa so zaradi varnosti dostopni le osebju in strokovnjakom. Prostore je potrebno vzdrževati in obnavljati, kar lahko traja dolgo, obiskovalci pa so spet prikrajšani za ogled.

Preko svetovnega spleta ali kar na mestu ogleda kulturne znamenitosti je mogoče prikazati nedostopne prostore in njihove vsebine z dodatnimi informacijami kot so: zanimive zgodbe o ljudeh in predmetih, natančni opisi eksponatov, prostorski preseki skozi čas, glasbena spremljava, izseki iz filmov, ... Ob ogledu tako pripravljenih vsebin nas hitro zasrbijo pete, da bi tudi v živo videli izbrano kulturno znamenitost.

V nadaljevanju sta prikazana dva manj znana kulturna spomenika, ki pa ju je mogoče dopolniti z vsemi že naštetimi vsebinami.

Plečnikova cerkev Marijinega obiskanja na Šentviški planoti v vasi Ponikve
Marijina cerkev na Ponikvah predstavlja mojstrski preplet preteklosti in sedanjosti. S svojo namerno nesimetričnostjo, z menjavanjem različnih tehnik obdelave sten in z vključevanjem fragmentov ostalin v obnovljeno stavbo ustvarja neprestano napetost in radovednost ter prav poseben scenski učinek, ki obiskovalcu vzbuja čudenje in občudovanje ter ga sili k vedno novim ogledom. Zaradi svoje preteklosti, lege ter svojske podobe je prvovrsten, z odlokom občine Tolmin razglašen kulturni spomenik in edino večje Plečnikovo delo na Primorskem.

Vir in dodatne informacije: http://www.sentviskaplanota.si/index.php?option=com_content&task=blogcategory&id=75&Itemid=133

Ogled panorame 360° x 180° (za premikanje po panorami uporabi levo tipko na računalniški miški, katere kazalec naj bo ves čas v okviru slike; po 3 sekundah brez klika se vključi avtomatski način prikaza):




Virtualna Zoisova soba v Zoisovi palači v Ljubljani (izdelano v okviru projekta »DEDI-2«; naročnik: EU in MVŠZT) Model Zoisove sobe je bil narejen na podlagi zelo skopih podatkov. Panoramski ogled sobe nam prikaže tipičen učenjakov kabinet iz obdobja razsvetljenstva.

Več o Žiga Zoisu na: http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDiga_Zois

Ogled panorame 360° x 180° (za premikanje po panorami uporabi levo tipko na računalniški miški, katere kazalec naj bo ves čas v okviru slike; po 3 sekundah brez klika se vključi avtomatski način prikaza):

Za vse dodatne informacije pokličite na 01-200-29-07 ali pošljite sporočilo na naslov info@gis.si.